Spremembe na koži z leti postanejo neizogiben del življenja. Ena najpogostejših tvorb, ki jih pacienti opazijo po 50. letu starosti, je seboroična keratoza, pogosto imenovana tudi starostna bradavica. Gre za nenevarno spremembo, ki pa zaradi svoje rjave do črne barve in hrapave površine pogosto vzbuja strah pred malignim obolenjem. Hitra diagnostika in strokovna obravnava kožnih sprememb sta ključni za pomiritev in ustrezno ukrepanje.
Ali je seboroična keratoza nevarna in ali se lahko spremeni v raka?
Ne, seboroična keratoza je izključno benigna kožna tvorba, ki nima malignega potenciala in se nikoli ne spremeni v kožnega raka. Glavna težava je njen videz, saj lahko močno posnema nevarnejše tvorbe, kot je melanom, zato je natančna zdravniška diagnostika nujna.
Kaj je seboroična keratoza in zakaj nastane
Seboroična keratoza je najpogostejša benigna epidermalna tvorba pri odraslih. Pojavi se kot posledica lokalnega razmnoževanja celic vrhnjice (keratinocitov), pri čemer natančen vzrok za njen nastanek še vedno ni povsem pojasnjen. Vemo pa, da imajo močno vlogo genetika in naravni procesi staranja kože.
Pri pacientih, ki jih obravnavamo v naši kliniki, opažamo, da se prve tovrstne spremembe pogosto pojavijo že po 40. letu, z leti pa se njihovo število povečuje. Lahko se pojavijo posamično, zelo pogosto pa v večjem številu, predvsem na prsih, hrbtu, trebuhu in obrazu. Niso nalezljive, saj jih v nasprotju z običajnimi virusnimi bradavicami ne povzroča humani papiloma virus (HPV).
Pomen teh tvorb v dermatokirurgiji odlično ponazarja naslednji podatek:
Seboroična keratoza je najpogostejši benigni kožni tumor pri ljudeh srednjih let in starejših, v ZDA jo ima približno 83 milijonov ljudi, 43 % pacientov pa se sčasoma odloči za odstranitev (Vir: Journal of Drugs in Dermatology, 2017 (Ranasinghe in Friedman)).
Kako jo prepoznati in kako se razlikuje od znamenja, bradavice in kožnega raka
Kako ločiti povsem nenevarno keratozo na koži od potencialno smrtonosnega melanoma ali bazalioma, je vprašanje, ki pacienta najbolj zanima in skrbi. Medtem ko so navadna znamenja na koži (nevusi) običajno v nivoju kože ali gladko izbočena, seboroična keratoza deluje bistveno bolj hrapavo in luskasto.
Še pomembnejša je razlika v primerjavi s kožnim rakom. Melanom pogosto raste asimetrično, ima neostre in nazobčane robove ter neenakomerno pigmentacijo znotraj ene same tvorbe. Nasprotno ima senilna bradavica navadno ostro omejen rob in enakomernejšo teksturo, čeprav je njena barva lahko zelo temna. Ob sumljivih spremembah se vedno ravnamo po uradnih medicinskih protokolih, ki jih med drugim opredeljujejo smernice NIJZ o kožnem raku.
Ob pregledu kože moramo izključiti tudi druge pogoste benigne tvorbe. Na primer, fibrom je mehkejši in pogosto pecljat, medtem ko je aterom podkožna cista in ne površinska sprememba.
Značilen videz: kot prilepljena, voskasta, rjava do črna
Za natančno klinično prepoznavo smo pozorni na več specifičnih vizualnih in tipnih znakov:
- Učinek "prilepljenosti": Tvorba izgleda, kot bi bila na kožo zgolj prilepljena, z ostrimi robovi.
- Voskasta ali hrapava površina: Na otip spominja na vosek, pogosto se z nje luščijo drobne luske.
- Barvna paleta: Barva variira od svetlo rjave do povsem črne, odvisno od količine melanina v celicah.
- Keratinski čepki: Pod povečevalnim steklom so pogosto vidne drobne, belkaste ali črne pikice, imenovane keratinski čepi (psevdociste).
Kdaj spremembo nujno pregleda zdravnik
Čeprav gre za benigno kožno tvorbo, obisk zdravnika ne sme biti odložen, kadar tvorba začne pospešeno rasti, krvaveti brez očitnega razloga (npr. brez drgnjenja ob oblačila) ali če se okoli nje pojavi rdečina in vnetje. Zelo hitro in množično pojavljanje velikega števila keratoz hkrati prav tako zahteva strokovno obravnavo. V vseh teh primerih pregled z dermoskopom pri strokovnjaku razreši dvome in določi pravo naravo spremembe.
Ali seboroične keratoze lahko odstranite doma
Ne, odstranjevanje teh tvorb v domačem okolju strogo odsvetujemo. Poskusi praskanja, rezanja ali uporabe agresivnih kislin, ki so prosto dostopne na spletu ali v lekarnah (in so sicer namenjene virusnim bradavicam), prinašajo resna tveganja.
V naši kliniki opažamo, da pacienti, ki poskušajo tvorbe odstraniti sami, pogosto povzročijo globoke kemične opekline, huda bakterijska vnetja ali trajne, nepravilne brazgotine. Največja nevarnost domačega poseganja pa je diagnostična zmota: pacient lahko misli, da praska nenevarno starostno bradavico, v resnici pa draži in poškoduje kožnega raka.
To pravilo velja v večini primerov, razen kadar se posamezna zelo povrhnja keratoza povsem spontano in brez bolečin odlušči sama od sebe med tuširanjem ali brisanjem z brisačo, kar se zaradi njene krhke strukture občasno lahko zgodi. Namerno in nasilno odstranjevanje pa vedno prepustite zdravniku.
Kako poteka odstranitev pri kirurgu: izrez, kiretaža ali radiofrekvenca
Odstranitev seboroične keratoze je rutinski, a zelo natančen poseg, ki ga izvede specialist kirurg z dolgoletnimi izkušnjami. Prvi korak je vedno natančen pregled z dermoskopom, s katerim potrdimo diagnozo. Glede na velikost, lokacijo in debelino tvorbe izberemo najprimernejšo kirurško metodo.
Najpogosteje uporabljene tehnike so:
- Kiretaža: S posebnim ostrim instrumentom (kireto) tvorbo natančno postrgamo s površine kože. To je zelo učinkovita metoda, saj keratoza ne sega v globino.
- Radiofrekvenčna odstranitev (ablacija): Z uporabo visokofrekvenčnega toka tkivo uparimo, hkrati pa takoj zaustavimo morebitno krvavitev. Metoda je izjemno natančna in prijazna do okoliškega tkiva.
- Kirurška ekscizija (izrez): Metodo uporabimo, kadar z dermoskopom ne moremo povsem zanesljivo izključiti malignega obolenja in potrebujemo celoten vzorec z robovi zdravega tkiva.
Krioterapija (zamrzovanje s tekočim dušikom) je sicer prisotna v dermatoloških ambulantah, vendar kirurgi pogosto raje izberemo metode, ki omogočajo pošiljanje nedotaknjenega tkiva na laboratorijsko analizo.
Postopek v lokalni anesteziji in histološki pregled
Poseg je za pacienta povsem neboleč. Pred začetkom področno omrtvičimo z injekcijo lokalnega anestetika. Sama odstranitev praviloma traja od 15 do 30 minut, odvisno od števila tvorb, saj lahko v enem obisku varno odstranimo tudi več sprememb hkrati.
Izjemno pomemben korak v kirurški praksi, kjer sta varnost in zanesljivost na prvem mestu, je histologija. Odstranjeno tkivo (če ga nismo uparili z radiofrekvenco) po potrebi pošljemo v patološki laboratorij, kjer tkivo pregledajo pod mikroskopom in dokončno potrdijo, da gre za benigno stanje.
Celjenje, brazgotina in ali se lahko ponovi
Okrevanje po nekirurških metodah izreza (kiretaža, radiofrekvenca) je hitro in nezapleteno. Na mestu odstranitve nastane krasta, pod katero se tvori nova plast vrhnjice. Celjenje običajno traja od 1 do 3 tedne. Med celjenjem je pomembno, da kraste ne praskate, področje pa po zacelitvi dosledno ščitite pred soncem z zaščitnim faktorjem, da preprečite hiperpigmentacijo po posegu.
Brazgotine so pri površinskih metodah minimalne ali celo nevidne, koža na tem mestu je lahko nekaj časa le rahlo svetlejša ali rožnata. Sama odstranjena keratoza se na istem mestu praviloma ne ponovi, se pa zaradi genetske nagnjenosti in staranja kože lahko sčasoma pojavijo nove tvorbe na drugih delih telesa.
Koliko stane odstranitev in kdaj jo krije zavarovanje
Odstranitev seboroične keratoze je lahko krita iz zdravstvenega zavarovanja predvsem takrat, ko za poseg obstaja medicinska indikacija. Če zdravnik posumi na maligno spremembo ali tvorba povzroča ponavljajoče se krvavitve, vnetja oziroma druge zdravstvene težave, je lahko diagnostika in odstranitev v okviru javnega zdravstvenega sistema izvedena na napotnico pri izvajalcu s pogodbo z ZZZS.
Če gre za odstranitev izključno zaradi videza ali osebne motečnosti, je poseg praviloma samoplačniški.
Možnost so tudi dodatna zdravstvena zavarovanja za specialistične storitve. Nekatere police krijejo specialistični pregled, dermatoskopijo in tudi določene ambulantne odstranitve kožnih sprememb. Kritje je odvisno od zavarovalnice, izbranega paketa, medicinske indikacije in načina odstranitve, zato je treba pred posegom pridobiti odobritev zavarovalnice.
V kliniki Dr. Ernesta Novaka prvi specialistični pregled znaša 60,00 €, cena odstranitve pa je odvisna od števila, velikosti, lokacije in načina odstranitve sprememb. Če imate sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje za specialistične storitve, pred naročilom pri svoji zavarovalnici preverite, ali vaša polica krije pregled oziroma načrtovani poseg.
Povzetek
Seboroična keratoza je povsem nenevarna sprememba vrhnjice, ki s staranjem prizadene velik del populacije. Kljub njenemu včasih zaskrbljujočemu videzu, ki posnema nevarnost, ne predstavlja grožnje za nastanek raka. Ključnega pomena je, da ob vsaki novi, hitro rastoči ali pigmentirani kožni tvorbi obiščete strokovnjaka in se izogibate domačim poskusom odstranjevanja. Sodobna dermatokirurgija omogoča hitro, nebolečo in estetsko dovršeno odstranitev v lokalni anesteziji z minimalnim časom celjenja.
Pogosta vprašanja
Ali seboroične keratoze srbijo in krvavijo?
V večini primerov so asimptomatske in ne srbijo. Do draženja, srbenja ali blage krvavitve pa pogosto pride, če se tvorba nahaja na mestih trenja (npr. pod naramnico nedrčka, pasom) in se vanjo drgnejo oblačila.
Ali so starostne bradavice dedne?
Da, študije in praksa kažejo na močno genetsko komponento. Če so imeli seboroične keratoze vaši starši, je verjetnost, da se bodo z leti v večjem številu razvile tudi pri vas, precej višja.
Ali odstranitev boli in ali ostane brazgotina?
Poseg ne boli, saj ga izvedemo v lokalni anesteziji. Brazgotina je odvisna od uporabljene tehnike in globine tvorbe, a je pri kiretaži ali radiofrekvenci praviloma komaj opazna oziroma minimalna.
Ali se po odstranitvi tvorbe ponovijo?
Strokovno odstranjena tvorba na tistem specifičnem mestu običajno ne zraste ponovno. Vseeno pa zaradi naravnega procesa staranja in genetike pacienti z leti pogosto razvijejo nove keratoze na drugih delih telesa.
Želite zanesljivo ločiti nenevarno starostno bradavico od sumljivih znamenj ali pa vas obstoječe tvorbe estetsko in fizično motijo? Vabimo vas na strokovni pregled kožnih sprememb z dermoskopom pri dr. Ernestu Novaku in na varno, nebolečo odstranitev seboroičnih keratoz v lokalni anesteziji.
