Kirurgija roke
Sindrom kubitalnega kanala (tudi ulnarni tunelski sindrom) je stanje, pri katerem pride do stiskanja ali draženja ulnarnega živca v predelu komolca. Ulnarni živec poteka od vratu skozi ramo in komolec do roke, pri čemer prehaja skozi ozko pot, imenovano kubitalni kanal, ki se nahaja na notranji strani komolca. Ko pride do pritiska na ta živec, se pojavijo simptomi sindroma kubitalnega kanala.
Simptomi vključujejo:
Vzroki za nastanek sindroma kubitalnega kanala so lahko ponavljajoče ali dolgotrajno upogibanje komolca (npr. pri uporabi telefona, spanju s pokrčenimi komolci ali med športnimi dejavnostmi), poškodbe komolca, anatomske spremembe: kot so ožji kubitalni kanal, kar poveča tveganje za utesnitev živca ter kronična vnetna stanja, kot je artritis.
Zdravnik se na pregledu pogovori z bolnikom o simptomih, kot so mravljinčenje, otrplost v prstih, šibkost v roki, bolečina v komolcu in ali so simptomi prisotni ponoči ali ob določenih gibih roke. Opravi klinični pregled kot je test pritiska (Tinelov znak), pri čemer je občutek mravljinčenja ali bolečina v prstih lahko znak stiskanja živca, fleksijski test komolca, preizkus mišične moči. Po pregledu izvida izvid EMG-ja ugotovi stopnjo utesnitve ulnarnega živca v kubitalnem kanalu.
Zdravljenje je odvisno od stopnje utesnitve ulnarnega živca, lahko je konzervativno ali kirurško.
Kirurški poseg sindroma kubitalnega kanala se izvaja v lokalni anesteziji, kar pomeni, da je pacient buden, vendar med posegom ne čuti bolečine, redko se izvaja v splošni anesteziji.
Operativni poseg z veliko natančnostjo kirurg opravi tako, da za majhnim rezom sprosti kubitalni kanal tako, da odstrani tkiva in vezi, ki pritiskajo na ulnarni živec v predelu komolca. V primeru, da je živec močno stisnjen, lahko kirurg živec prestavi izza komolca na sprednji del roke. Tako se izogne pritiskom, ki se pojavijo ob upogibanju komolca.
Na rano nato namesti šive, opornico, kompresijski povoj in roko položi v pestovalno ruto.
Operacija ima visoko uspešnost, saj pri večini pacientov simptomi izginejo ali se občutno zmanjšajo.
Običajno simptomi pekoče bolečine in mravljinčenja izginejo po nekaj tednih po posegu, pogosto pa je potrebnih več mesecev, celo do enega leta, za dosego končnega rezultata.
Lahko se pojavi minimalna bolečina na mestu reza, oteklina, povečana je občutljivost kože in občutek zategovanja. Simptomi v večini primerov v nekaj tednih (3–4) izginejo.
Pri večini bolnikov se občutek za dotik povrne v nekaj mesecih, kar je odvisno od stanja utesnitve živca pred operacijo. V primeru hude okvare živca pred operacijo, se moč roke ne povrne popolnoma.
Mirovanje roke je priporočljivo do odstranitve šivov čez 14 dni. Gibanje prstov in stiskanje v pest večkrat dnevno pa se priporoča že nekaj ur po posegu. Po odstranitvi šivov se priporoča nega (masaža) brazgotine in fizioterapija.
Približno 8 tednov po operaciji ni priporočljivo dvigovanje težkih bremen.
Zapleti so redki. Lahko se pojavi krvavitev, oteklina, okužba, brazgotinjenje, bolečina, pri nekaterih bolnikih se pojavi trajna šibkost ter slabša občutljivost v predelu komolca.